Pred leti sem se na precej neprijeten način naučila nekaj, kar mi je precej spremenilo pogled na življenje.
Takrat sem se ukvarjala še z glasbo in pripravljali smo se na snemanje plošče.
Vse je bilo dogovorjeno.
Studio rezerviran in plačan. Glasbeniki usklajeni. Termini določeni.
Saj veš, koliko organizacije je potrebne, da so vsi ob istem času na istem mestu?
In potem sem tik pred snemanjem zbolela.
Ne uno – mičkeno.
Tako, kot še nikoli. Totalno sem obležala.
Neka huda virusna pljučnica, zraven še bakterijska angina – antibiotik ni prišel v poštev, ker bi razmahnil virozo …
Dva tedna sem z visoko vročino preležala v postelji. Tretji teden se mi je zvrtelo, ko sem šla v trgovino … dva meseca nisem bila za nikamor.
Kaj sem se naučila, ko sem zbolela ravno takrat, ko ne bi smela?
Snemanje je seveda odpadlo. Vse je padlo v vodo, vse smo morali prestaviti.
In veš, kaj se je zgodilo zaradi tega?
NIČ!
Svet se ni podrl.
Vse tisto, kar se mi je prej zdelo tako strašno pomembno in nujno, je počakalo.
Stvari so se prestavile. Življenje je teklo naprej – nekatere stvari so se zgodile brez mene.
In nekje med tistima dvema tednoma v postelji in dvema mesecema, ko sem bila še čisto brez energije, sem dojela: Če svet zmore brez mene, ko sem bolna, bo najbrž zmogel tudi, če si vzamem malo več frej. 😁
Takrat sem si zadala pomembno stvar, ki se je držim še danes
Da bom od takrat naprej, ko bom novembra in decembra začela razmišljati o novem letu, najprej rezervirala dopust.
Preden začnem načrtovati delo, projekte in vse drugo.
Izberem, kam bi rada šla. Rezerviram termin. Kupim karte.
Da se potem življenje naravna po tem. Po meni.
In šele potem začnem razmišljati, kaj vse bom v naslednjem letu počela.
Od takrat imajo pri meni prav posebno mesto krompirjeve počitnice.
Niso moje najljubše. To so še vedno poletne. 😁
Ampak so najpomembnejše.
Ker vem, kaj me čaka novembra, decembra in januarja.
Veliko dela, projektov, priprav in tisti del leta, ko je dneva vedno manj, obveznosti pa čisto nič. 😉
Zato si konec oktobra že nekaj let podaljšam poletje.
Malo sonca, morja, gibanja, spanja in predvsem odmika od vsakdanjega ritma.
Da ne pridem v zimo že s praznimi baterijami.
In odkar to počnem, imam občutek, da zimo precej lažje preživim.
Tudi zimske viroze me praviloma ne položijo več tako kot nekoč.
Pa ti?
Počitek načrtuješ vnaprej ali si ga vzameš takrat, ko ostane čas?
MALI KORAK ZA TA TEDEN
Pomisli, kje v svojem življenju še vedno čakaš, da boš imela vse narejeno, preden si boš dovolila malo časa zase.
In potem se vprašaj:
Kaj je najhujše, kar se lahko zgodi, če si vzamem več časa zase?
Se bo svet podrl ali se bodo stvari odvile tudi brez tebe? 😉
Zdaj pa poglej svoj koledar za prihodnje mesece.
Kdaj te čaka največ obveznosti? Kdaj običajno začne zmanjkovati energije?
In kje bi si lahko že zdaj rezervirala nekaj časa za počitek in polnjenje baterij?
Lahko je vikend, nekaj dni brez obveznosti ali samo popoldne, ki ga ne boš zapolnila z opravki.
Vpiši to v koledar. Potem načrtuj vse ostalo.
Ne čakaj, da te telo ustavi.
Dovoli si počivati.
Lep teden ti želim!
Nana 🌷



