Nekateri imamo zelo dober radar
Nekateri neverjetno hitro zaznamo, da nekaj ni v redu.
Spremembo tona glasu.
Napet obraz.
Čuden odgovor.
Tišino, ki je malo drugačna kot običajno.
Še preden kdo karkoli pove, notranji radar že tuli, da se nekaj dogaja.
Takšna občutljivost ima različne razloge. Eden od njih sega tudi v otroštvo.
Če otrok odrašča v okolju, kjer se ne počuti dovolj varno ali so odzivi odraslih nepredvidljivi, se lahko nauči zelo pozorno spremljati razpoloženje ljudi okoli sebe.
Je mama dobre volje?
Je oče jezen?
Je danes varno kaj vprašati?
V psihologiji poznamo pojem hipervigilanca – povečana budnost za morebitne znake nevarnosti.
Kar je bilo nekoč koristno, lahko ostane vključeno tudi takrat, ko nevarnosti že dolgo ni več.
In tako radar gara in porablja energijo
Predstavljaj si druženje, na katerem del tvoje pozornosti ves čas preverja:
Je nekaj narobe?
Sem jaz kaj takega rekla?
Bi morala kaj narediti?
To je precej drugačna izkušnja kot preprosto sedeti za mizo, jesti tortico in klepetati.
Poleg tega se lahko zgodi še nekaj.
Ne samo, da zaznaš počutje drugega človeka, ampak se čutiš odgovorno, da ga popraviš.
Pomiriš.
Razvedriš.
Poslušaš.
Rešuješ.
In ni čudno, če si potem utrujena.
Pomembno pa je nekaj: zelo občutljiv radar še ne pomeni nujno, da vedno pravilno ve, kaj se dogaja.
Lahko odlično zazna spremembo, hkrati pa jo zaradi preteklih izkušenj hitreje razume kot nekaj negativnega ali nevarnega.
Kar je dobra novica – takšne avtomatske odzive lahko začnemo prepoznavati in postopoma spreminjati.
In sčasoma nam ni treba več porabiti toliko energije za stalno preverjanje, ali je vse v redu.
Včasih pa nima veze s tabo. Nekateri ljudje so pač pijavke.
Tudi tega dela danes ne bi rada spregledala.
Ni vsaka izčrpanost po druženju posledica preteklosti ali preobčutljivega živčnega sistema.
Nekateri odnosi so dejansko izčrpavajoči.
Če nekdo vedno znova odlaga svoje težave nate, govori predvsem o sebi, zahteva ogromno pozornosti, ustvarja dramo, ne spoštuje tvojih meja ali pričakuje, da boš ti skrbela za njegovo počutje, je povsem mogoče, da problem ni samo v tvojem radarju.
Če se po stikih z isto osebo vedno znova počutiš izžeto, je to informacija.
Ne pomeni nujno, da je ta človek slab.
Lahko pa pomeni, da ta odnos zate ni dober v takšni obliki, kot je.
In takrat rešitev ni vedno v tem, da postaneš še bolj razumevajoča.
Včasih potrebuješ mejo.
Manj časa skupaj.
Drugačen način odnosa.
Pa tudi dovoljenje, da se z nekom pač ne družiš (več).
Ni vsaka negativnost nevarnost. In ni vsakega odnosa treba reševati.
Zato te vabim, da začneš opazovati in ločevati, kaj se pravzaprav dogaja.
Kaj je tvoje in kaj ni?
Kje lahko izboljšaš svojo izkušnjo – in kje to sploh ni na tebi?
MALI KORAK ZA TA TEDEN
Naslednjič, ko zaznaš, da ti v odnosu z nekom ni v redu, se vprašaj:
Je to moje?
Če je odgovor ne, naredi mali eksperiment:
ne popravljaj situacije.
Ne razvedri. Ne rešuj. Ne sprašuj še tretjič, kaj je narobe. Dihaj.
Samo pusti razpoloženje drugega človeka njemu.
In potem opazuj, koliko energije ti ostane.
Če pa je tvoje … pa razmisli o tem.
Saj veš, zavedanje je prvi korak k spremembi.
