Poješ kosilo.
Sita si.
Potem pa kar nekaj še bi … pa se zadržiš … ampak najkasneje čez eno uro napadeš čokolado.
Ali pa … prideš zvečer domov po napornem dnevu in spet nekaj manjka … rešitev je nekaj sladkega.
Zakaj poješ toliko sladkega, pa sploh nisi lačna?
Hrana, še posebej sladka (ali slana) ni samo gorivo.
Povezana je z užitkom, nagrado, navadami in čustvi.
Zato se lahko želja po sladkem (lahko tudi slanem) pojavi ob stresu, dolgčasu, žalosti, utrujenosti …
Ali pa zato, ker si se navadila, da po kosilu ali zvečer poješ nekaj sladkega.
Tvoje telo takrat ne sporoča, da rabi hrano.
Globoko nekje kriči:
»Potrebujem oddih.«
»Danes je bilo vsega preveč.«
»Hočem nekaj prijetnega.«
Ali pa:
»Po kosilu pride piškot.«
In če tega ne prepoznaš, je zelo enostavno vsako takšno željo razumeti kot ‘še sem lačna’.
Kako ločiš fizično in čustveno lakoto?
Prava – fizična lakota praviloma pride postopoma.
In ne zahteva nujno točno določene hrane. Če si zares lačna, ti običajno ustreza več različnih možnosti: juha, rižota, sendvič, kosilo …
In ko se naješ, lakota popusti.
Čustvena želja po hrani pa je drugačna.
Pojavi nenadoma in je zelo specifična.
Jedla bi točno tole. In nič drugega.
Recimo čokolado.
Pogosto se pojav v situacijah, ki se ponavljajo. Recimo po napornem sestanku, zvečer pred televizijo, ko si žalostna, ko ti je dolgčas ali ko potrebuješ ‘nagrado’.
Seveda meja ni vedno tako čista. Lahko si hkrati fizično lačna, utrujena in si želiš nekaj prijetnega.
Zato cilj ni, da začneš vsako željo po hrani analizirati.
Cilj je samo, da jo začneš opazovati.
Kdaj avtomatsko posežeš po točno določeni hrani?
Če avtomatsko posežeš po hrani vsakič, ko si pod stresom, utrujena, žalostna ali zdolgočasena, hrana postane odgovor na zelo različne potrebe.
In včasih sploh ne dobiš tistega, kar si v resnici potrebovala.
Čokolada lahko da nekaj minut užitka.
Ne more pa namesto tebe počivati, postaviti meje, iti prej spat ali rešiti tega, kar te teži.
Ponedeljkov mali korak
Naslednjič, ko te sunkovito povleče na sladko, … ne prepovej si sladkega.
Ampak opazuj.
Kaj v resnici potrebuješ?
Počitek?
Mir?
Povezanost?
In si daj v življenju več tega.
Mogoče pa bo odgovor še vedno čokolada.
In to je okej.
Takrat si jo privošči. Zavestno, počasi z užitkom … ne tako, da sploh ne boš vedela, kdaj je izginila.
Lep teden ti želim!
Nana
